Preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma: kdaj se bo nefinančni sektor prebudil?
Nefinančni sektor, kamor spadajo tudi nepremičninske in računovodske družbe, je s sprejetjem novega zakona o preprečevanju pranja denarja v povsem novem položaju, saj je Urad RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: urad) prejel inšpekcijska pooblastila, kar pomeni, da bo tudi nefinančni sektor deležen kontrole in preverjanja iz naslova ustreznega izvajanja zakona.
Konec leta 2016, in sicer 19. novembra 2016, je bil sprejet novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: zakon), ki prinaša kar nekaj zelo pomembnih novosti za vse zavezance.
Visoke denarne kazni
Zakon je predpisal tudi nove denarne sankcije za neustrezno izvajanje zakona, ki lahko za marsikatero družbo pomenijo veliko težavo. Kazni segajo do 120 tisoč evrov oziroma v določenih primerih celo do milijona evrov.
Nepremičninske in računovodske družbe zakona ne izvajajo
Pomanjkanje ustreznega nadzora nad nefinančnim sektorjem je bilo vzrok, da nefinančni tipi zavezancev za izvajanje zakona tega v veliki meri niso upoštevali ali celo niso vedeli, da ga morajo izvajati. Kot zanimivost, nepremičninske družbe so zavezanke za izvajanje zakona že od leta 1994 (Uradni list 36/1994), računovodske družbe pa so zavezanke od leta 2007 (Uradni list 60/2007).
V minulih mesecih sem opravil manjšo raziskavo, in sicer sem preverjal poznavanje zakona v nepremičninskih in računovodskih družbah. V večini primerov se zakona ne upošteva, nekateri so z njim sicer seznanjeni, vendar se jim ne zdi smiselno, da bi ga upoštevali, ker do zdaj ni bilo nobenih posledic zaradi neizvajanja. Iz letnega poročila urada za leto 2015 je jasno razvidno, da je povsem resnično, da se zakona pri teh tipih zavezancev praktično ne izvaja. V letu 2015 je bilo na urad sporočenih 521 primerov sumljivega poslovanja, bančni sektor je prispeval 80,1 odstotka prijav, računovodske in nepremičninske družbe kljub zelo veliki zastopanosti na trgu niso opravile niti ene same prijave (Vir: UPPD, 2016, stran 13).
Vsekakor so računovodske in nepremičninske družbe zelo pomembni zavezanci za izvajanje zakona, saj pokrivajo velik tržni delež in pri svojem poslovanju lahko zaznajo marsikatero sumljivo prakso svojih strank. Zelo pomembno je, da se tako stanje spremeni in da vsi zavezanci začnejo upoštevati zakon. Le tako se lahko kot država uspešno bojujemo proti pranju denarja in financiranju terorizma. Vsak izmed nas lahko dejavno sodeluje pri tovrstnih aktivnostih v svojem obsegu. Splošno razširjena mnenja v slovenski družbi, da tako ali tako vsi kradejo, da je vse neučinkovito, podkupljeno …, enostavno ne morejo biti več izgovor, da se ne naredi nič. Zaradi takega razmišljanja prevelike večine ljudi se razmere ne spremenijo in slabe prakse se samo poglabljajo, zato je pomembno, da vsak pri sebi začne ravnati drugače – in naj ravna tako, kot želi, da bi ravnali vsi. Čakanje, da se drugi spremenijo, nikakor ni smiselno, spremenimo lahko le lastno razmišljanje in posledično ustrezno prilagodimo svoja ravnanja.
Osnutek pravilnika za izvajanje zakona ni dovolj
In kaj morajo zavezanci izvajati, da so skladni z zakonom? Vsekakor ni dovolj, da se kupi »osnutek pravilnika« in se ga pospravi v omaro. Pri preverjanju sem ugotovil, da so nekateri zavezanci pridobili osnutek pravilnika v dobri veri, da oni zdaj upoštevajo zakon. To je zelo podobno, kot bi se z avtomobilom vozili po cesti, ustavi nas policija in želi preveriti vozniško dovoljenje, mi pa bi jim namesto vozniškega dovoljenja pokazali priročnik CPP, ki ga imamo v predalu.
Nabor aktivnosti je precej širok in v grobem vključuje naslednje: oblikovanje pravilnika, v katerem so opisani postopki, ki jih je treba izvajati, treba je izdelati analizo tveganja z vidika tveganja za pranje denarja in financiranja terorizma, ki mora biti prilagojena za posamezno družbo (tip strank, obseg poslovanja …), opraviti je treba pregled stranke, razvrščanje stranke, posodabljanje podatkov, izvajati izobraževanja za zaposlene ….
Torej, zakon je treba »živeti«. Seveda upoštevanje zakonskih določil delno spremeni poslovne procese, jih lahko podaljša – in posledično je izvajanje zakona povezano z dodatnimi stroški, ki pa so v primerjavi z morebitnimi sankcijami skoraj zanemarljivi.
In za konec še predlog za zavezance. Če sami niste podrobno seznanjeni z zakonskimi določili in postopki, je zelo smiselno, da se obrnete na strokovno usposobljeno osebo, ki vam bo pomagala postaviti ustrezen sistem za izvajanje zakonskih določil. S pravilnim pristopom je lahko izvajanje zakona povsem znosno in opazneje ne vpliva na poslovanje družbe.
Vir: Finance.si