Ugotavljanje politične izpostavljenosti strank
ZPPDFT-1 zavezancem v 61. členu predpisuje vzpostavitev ustreznega sistema ugotavljanja ali je stranka zavezanca politično izpostavljena oseba (v nadaljevanju: PIO).
Za ugotavljanje PIO lahko zavezanci uporabijo različne načine, ki se med seboj razlikujejo predvsem po tem, koliko časa in napora je treba vložiti v samo aktivnost, tako s strani zavezanca kot s strani stranke zavezanca.
Ugotavljanje PIO se lahko izvaja z vprašalniki, in sicer tako, da stranka ročno izpolni vprašalnik v katerem se opredeli ali je PIO ali ne. Način ugotavljanja PIO statusa z vprašalnikom je zamuden za zavezanca, saj vključuje ročno delo (pošiljanje oz. predložitev obrazca stranki v izpolnitev) in neugoden tudi za stranke, ki imajo zato dodatno delo z izpolnjevanjem obrazca, hkrati pa gre za občutljive osebne podatke, ki jih nekatere stranke z odporom posredujejo zavezancu.
Z vidika učinkovitosti, hitrosti in stroškov ugotavljanja PIO statusa je najugodnejše, če si zavezanec zagotovi elektronski dostop do PIO baze. Če zavezanec preverja politično izpostavljenost preko PIO baze, ne obremenjuje svojih strank z vprašalniki, temveč pregled opravi samostojno tako, da enostavno vpiše ime in priimek stranke v iskalnik po PIO bazi in opravi preverjanje v roku 30 sekund. Vprašalnik se uporabi samo v primerih, ko PIO baza pokaže, da je določena oseba PIO ali v primeru, ko zavezanec ni prepričan v rezultat. Stranka na vprašalniku potrdi ali ovrže PIO status.
Z zgoraj opisanim načinom preverjanja PIO statusa se izognete uporabi vprašalnika v 99 % primerih.
Tak način je hiter, prijazen do zaposlenega pri zavezancu, hkrati pa skoraj povsem razbremeni stranke zavezanca. Stroški, ki so povezani z dostopom do komercialne PIO baze, so zanemarljivi v primerjavi s stroški dela, ki nastajajo pri ročnem preverjanju PIO statusa z vprašalnikom. Tako zaposlenim ostane več časa za opravljanje ostalih delovnih nalog, hkrati pa se s tem načinom dosega tudi večje zadovoljstvo strank.
Obstaja tudi tretja možnost, in sicer, da zavezanec PIO status ugotavlja samostojno na način, da sam preko spleta ali drugih virov išče informacije o posamezni stranki. Ta način je zelo zamuden in vprašljiv tudi z vidika ustreznosti preverjenih podatkov.
Za konec še tole, iz mojih izkušenj je najboljša možnost za ugotavljanje PIO statusa elektronsko preverjanje v komercialni PIO bazi. Seveda ne gre pričakovati, da je PIO baza 100%, saj 100% pokritosti ni mogoče zagotoviti, zato pa se smiselno uporablja skupaj z vprašalnikom. S to kombinacijo pa zagotovimo ustrezen nivo preverjanja in zadostimo zakonskim zahtevam.